Potopisno predavanje: Indonezija


18/11/2007
20:00

Brez vstopnine

IndonezijaSedem karakterno zelo različnih ljudi se spravi na potovanje. Le kako nam je to uspelo? Zadradi destinacije, seveda! Indonezija je največja otoška država na svetu in vsak otok ima svoje posebnosti, zato je tudi vsak od nas na določenem kraju našel tisto, kar je iskal.

Naše potovanje se je začelo (če zanemarimo številne vzlete in pristanke od Münchna, preko Dohe, Singapurja, Jakarte, do Denpasarja) na Baliju.

To je po eni stani najbolj skomercializiran otrok, po drugi pa zelo bogat s tradicionalno hindujsko kulturo, ki se kaže na vsakem koraku. Ves otok diši po daritvah, ki jih Balijci dajejo vsako jutro za uspešen dan. To so majhne košarice, spletene iz palmovih listov, njihova vsebina pa je odvisna od namena darovanja. Obvezna sestavina je kadilo oz. dišeča palčka. Resnično na vsakem vogalu, v okviru vsake hiše, hotela, šole ali trgovine, je vsaj majhen oltarček, če že ne kar cel tempelj. Ceprav smo prvih nekaj dni preživeli v turistično najbolj razvpiti Kuti, ki najbolj privablja surfarje in je polna trgovin, lokalov in hotelov, smo začutili prijaznost in odprtost domačinov. Sprostili smo se in začeli uživati v eksotiki v različnih oblikah … Naša naslednja destinacija na Baliju je bil Ubud, to je mesto v osrčju Balija in velja za enega njabolj kulturno in umetniško bogatih mest v Indoneziji. Tu je že manj turistov, v vsaki ulici je vsaj deset galerij ali trgovin z umetniškimi izdelki. Še posebej smo uživali na tržnici, kjer se da kupiti vse mogoče stvari. Balijci so na splošno zelo znani po obdelovanju lesa, izdelovanju raznih kipcev, mask in lutk. Tudi mi smo si ogledali tradicionalno predstavo s senčnimi lutkami “wayang kulit”, ki so jo uprizorili v starem balijskem jeziku, ponazarjala pa je prizre iz Ramajane. Ogledali smo si tudi nekatere druge predstve, ki so uprizarjale njihove tradicionalne mitološke figure, v katerih se prepletata dobro in slabo… O potepanjih po živozelenih riževih poljih in ostalih lepotah pokrajine ne bi zgubljala besed, se težko opiše v parih vrsticah.

Več pa na predavanju…

Komentiraj!